Zemljevid - Gjirokastra (Bashkia Gjirokastër)

Gjirokastra (albansko Gjirokastër, izg. [ɟiɾokastəɾ]) je mesto in občina v južni Albaniji z okoli 30.000 prebivalci v dolini med hribovjem Gjerë in reko Drinos na nadmorski višini 300 m. Je staro mesto, na seznamu Unescove svetovne dediščine vpisana kot "redek primerek dobro ohranjenega osmanskega mesta, ki so ga zgradili kmetje z velikih posesti". Nad mestom bdi trdnjava, v kateri se vsakih pet let dogaja Narodni folklorni festival. Gjirokastra je rojstni kraj nekdanjega albanskega komunističnega voditelja Enverja Hodže in pisatelja Ismaila Kadareja.

Mesto se je v zgodovinskih zapisih prvič pojavilo leta 1336 pod grškim imenom Αργυρόκαστρο – Argirókastro kot del Bizantinskega cesarstva. Po uničenju bližnjega Adrianopolisa je postala del pravoslavne krščanske dioceze Drinopolis in Argirokastra. Kasneje sta se pred osmansko okupacijo zanjo potegovala Epirski despotat in albanski klan Ivana Zenevisija. Pod osmansko oblastjo je bila pet stoletij od leta 1417 do 1913. V tem času se je uradno imenovala Ergiri, včasih tudi Ergiri Kasrı. V Osmanskem cesarstvu se je zaradi islamizacije in priseljevanja muslimanov iz povsem pravoslavnega mesta v 16 stoletju do zgodnjega 19. stoletja pretvorila v povsem muslimansko mesto. Postala je tudi glavno versko središče Bektaši sufizma.

Med balkanskima vojnama 1912-1913 jo je zaradi številnega grškega prebivalstva zasedla grška vojska, vendar je bila kasneje leta 1913 vključena v novo neodvisno državo Albanijo. Priključitev je povzročila veliko negodovanje lokalnega grškega prebivalstva, ki se je nato uprlo. Po nekaj mesecih gverilske vojne je bila leta 1914 ustanovljena kratkoživa Republika severni Epir s prestolnico Gjirokastra. Leta 1921 je bila dokončno dodeljena Albaniji. V 90. letih 20. stoletja so v mestu izbruhnili protivladni nemiri, ki so se leta 1997 končali z albansko državljansko vojno.

V Gjirokastri živi skupaj s pravoslavnimi in muslimanskimi Albanci tudi velika grška manjšina. Gjirokastra se ob Sarandi šteje za eno od središč grške skupnosti v Albaniji. V mestu je tudi grški konzulat.

Mesto je prvič omenjeno v dokumentih cesarja Ivana VI. Kantakuzena iz leta 1336 pod njenim srednjeveškim grškim imenom Argyrokastron (grško Αργυρόκαστρον). Ime je sestavljeno iz srednjeveških grških besed argyron (ἀργυρόν), ki pomeni "srebro", in kastron (κάστρον, latinsko castrum), ki pomeni "grad" ali "trdnjavo". Ime torej pomeni "srebrni grad". Bizantinski letopisci so uporabljali tudi podobno ime Argyropolyhni (Αργυροπολύχνη), ki pomeni "srebrno mesto".

Ena od teorij pravi, da je mesto dobilo ime po princesi Argjiro, legendarno osebi, o kateri je pisatelj Kostas Krystallis v 19. stoletju napisal kratek roman, Ismail Kadare pa v 1960. letih pesnitev. Trditev verjetno temelji na ljudski etimologiji, saj naj bi princesa živela kasneje v 15. stoletju.

Albanska oblika imena mesta je Gjirokastra, medtem ko se v narečju Gegov ime glasi Gjinokastër. Obe imeni izhajata iz grške oblike imena. V aromanskem jeziku se mesto imenuje Ljurocastru, Iurucasta ali Iurucast, v sodobni grščini pa Argyrokastro (Αργυρόκαστρο). V Osmanskem cesarstvu je imela turško ime Ergiri.